🏺 1. Stari Egipt (3000 pr. n. št.)
Kadila so bila del verskih obredov, povezovanih z bogovi, podzemljem in posmrtnim življenjem.
Uporabljali so mire, kadile bosvelije (olibanum), sandalovino.
Duh dima je predstavljal prošnjo, ki se dviga k bogovom.
Kadilo je bilo pomembno tudi pri balzamiranju, saj je preprečevalo razkroj.
🐪 2. Mezopotamija
Kadila so uporabljali za čiščenje templjev in kot daritev bogovom.
Arheologi so našli posode za žganje kadil že v najstarejših mestnih državah (Ur, Babilon).
📜 3. Stara Indija
Kadila so tesno povezana z Ajurvedo in duhovnimi praksami hinduizma in budizma.
Uporabljala so se za:
Nastala je zgodnja oblika "palčk" – agabatti.
🕊 4. Stara Kitajska
Uporaba sega v čas dinastije Qin in Han (pred 2000+ leti).
Kadila so bila osnovni del konfucijanske, daoistične in budistične prakse.
Povezovala so se z:
✡️ 5. Judovstvo
V hebrejski Bibliji (Stara zaveza) je natančno opisan recept svetega kadila za tempelj.
Kadilo je predstavljalo:
povezavo med ljudstvom in Bogom,
čistost,
posvečenost.
Dovoljena je bila posebna mešanica, ki se ni smela uporabljati drugje.
✝️ 6. Krščanstvo
Že zgodnje cerkvene skupnosti so uporabljale kadila, pozneje pa so postala del bogoslužja.
Dim predstavlja:
Najpogosteje se uporablja olibanum (frankincense).
🕌 7. Islam
Kadila se uporabljajo v tradicionalnih domovih, na porokah in v kulturnih praznovanjih.
Sandalovina, agarwood (oud) in druge dišave so simbol čistosti, gostoljubja in blagoslova.
🪶 8. Avtohtona ljudstva Severne Amerike
Rastline, kot so beli žajbelj, cedra, sladka trava, se uporabljajo v “smudging” obredih.
Namen:
Dim simbolizira preobrazbo in stik med materialnim in duhovnim svetom.